slj7b

SLOVENŠČINA , 7. b; 4. 5. 2020 – 8. 5. 2020

Dober dan, učenke in učenci 7. b!

 

Praznični prosti dnevi so postali spomin, pretekli čas, če se izrazimo z glagolsko lastnostjo. Verjetno ste preživeli prijetne dni in si nabrali novih moči za nadaljevanje pouka na daljavo.

Ta teden se bomo učili o zaimkih. Poznamo jih več vrst, o osebnih smo se vse naučili že lani. A ponavljanje je vedno dobrodošlo, zato vzemite lanske zapiske in delovne zvezke in ponovite snov OSEBNI ZAIMEK.

 

Ponovili ste, da so osebni zaimki besede, ki nadomeščajo druge besede. Izražajo tri osebe (1. je sporočevalec; 2. je naslovnik, 3. oseba je neudeleženec) v treh številih (ednina, dvojina, množina), lahko jih sklanjamo (6 sklonov: Kdo/kaj? Koga/česa? Komu/čemu? Koga/kaj? O kom/ o čem? S kom/s čim?).

 

V 2. delovnem zvezku »Slovenščina za vsak dan 7 – S PLUSOM« odpri 10. poglavje Vsak zaimek ima svojo vlogo, str. 17.

 

Reši naloge za ponavljanje osebnih zaimkov, str. 18 – 20, od prve do vključno 5. naloge. Po reševanju preveri svoje zapise na spletni povezavi. Pregledane naloge obkljukaj, popravi in dopolni s pisalom drugačne barve. Pod preverjene vaje zapiši datum svojega dela in preverjanja.

 

Ustreznost rešitev preveri na spodnji spletni povezavi:

 

https://www.devetletka.net/index.php?r=downloadMaterial&id=7991&file=1

 

Ta teden boste spoznali še svojilni in vprašalni zaimek.

 

 SVOJILNI ZAIMKI, DZ, str. 20 – 26

 

Že beseda sama pove, da s svojilnimi zaimki poimenujemo svojino.

Primer. Petrovo kolo ima zvonec. ČigavoNjegovo kolo ima zvonec.

              Zdravniška dejanja so pomembna. Čigava? Njihova dejanja so pomembna.

              Mamin nasvet je vreden zlata. Čigav? Njen nasvet je vreden zlata.

 

Podčrtane besede so svojilni pridevniki, kar, seveda, že veš.

Da se ne ponavljamo, namesto njih lahko zapišemo svojilni zaimek; v našem primeru so odebeljeno zapisani (Njegovo, Njihova, Njen).

Svojilnih zaimkov je veliko, za vse osebe in vsa števila: moj, tvoj, njegov, najin, vajin, njun, naš, vaš, njihov. Ker pozna slovenščina 6 sklonskih oblik, ima vsak svojilni zaimek šest svojih oblik.

Primer. Moj, mojega, mojemu, moj, o mojem, z mojim (zvezek, npr.)

 

Reši naloge in preveri ustreznost na spletni povezavi.

Pregledane naloge obkljukaj, popravi in dopolni s pisalom drugačne barve. Pod preverjene vaje zapiši datum svojega dela in preverjanja.

 

V zvezek napiši naslov, prepiši pravilo 2. naloge, str. 20, in razpredelnico s strani 24.

 

 

 

 

VPRAŠALNI ZAIMKI; DZ, str. 26 – 29

 

Vprašalni zaimki so besede, s katerimi vprašujemo po ljudeh in po drugem. Po ljudeh vprašujemo z zaimki kdo, koga, komu, koga, (o) kom, (s) kom, po drugem pa z zaimki kaj, česa, čemu, kaj, (o) čem, (s) čim.

 

Primer. Meta je prinesla slikanico. Kdo je prinesel? (človek)

              Meta je prinesla slikanico. Kaj je prinesla? (drugo)

              Igram se z bratcem. S kom se igram(z bratcem, ki je človeško bitje)

              Igram se z žogo. S čim  se igram(z žogo, ki je predmet)

 

Po navodilu v delovnem zvezku reši naloge.

Najprej preberi izhodiščno besedilo, ker se nanj nanaša naslednja naloga, reši še 3. in 4. nalogo. Potem preveri rešitve na spletni povezavi; popravi in dopolni, kar je potrebno, nato pa nadaljuj z delom do 10. naloge, ki je zadnja. Ko končaš, preveri rešitve od 5. do 10. naloge.

 

Za vsak dan, ko jo imamo na urniku, pričakujem tvoj zapis ukvarjanja s slovenščino, na primer: kaj si delal, kaj si se učil, koliko časa si za to porabil, kje si imel morda težave, kaj ti je šlo zelo dobro. Do konca tedna pričakujem vaše zapise na svoj e-naslov.

 

Pohvaliti moram vse učenke in učence, ki vestno opravljate svoje delo in me o tem obveščate; seveda velja pohvala tudi vašim staršem, ki vam priskočijo na pomoč, ko jo potrebujete.

 

Pričakujem pa tudi odziv učencev in učenk, ki se še niste oglasili. Opogumite se in mi pišite! 🙂

 

Zdaj verjetno že vsi znate Gregorčičevo Soči. Pripravite se na deklamacijo, saj se bliža čas ocenjevanja.

 

Želim vam uspešno nadaljevanje dela in prijetne majske dni!

Milena Herblan G.