PONOVITEV
Prejšnji teden si pri slovenščini prebral odlomek iz romana Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac. Pri zgodovini si spoznaval Rapalsko pogodbo in Koroški plebiscit, razmere ob zahodni in severni meji ter položaj Slovencev tam med 1. in 2. svetovno vojno. Da si boš lažje predstavljal, kjer se je to dogajalo reši naloge. Zapiši v zvezek. Fotkaj odgovore in karto ter mi pošlji.
- Pojasni trditev: Slovenska državna meja ni narodna meja.
- Posledica česa je to? Napiši 3 območja, kjer danes Slovenci živijo kot narodna manjšina oziroma zamejci v sosednjih državah.
- Reši nemo karto- pomagaj si z ročno karto Slovenije tako, da:
- Vrišeš Rapalsko mejo- na karti vriši Peč (tromeja med Italijo, Avstrijo in Slovenijo), gori Jalovec in Triglav, hrib Blegoš, Hotedršico, Planino, Javornike in Snežnik. Te točke poveži in dobiš mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS, ki je bila določena leta 1920 in kjer je potekala raznarodovalna politika.
- Vriši in imenuj večja mesta tega območja- Tolmin, Bovec, Idrija, Cerkno, Ajdovščina, Nova Gorica, Sežana, Koper, Ljubljana, Logatec, Kranj, Jesenice.
- Vriši in imenuj pomembnejše reke: Soča, Idrijca, Reka, Dragonja, Vipava, Sava, Sora, Ljubljanica, Pivka.
- Na italijanski strani označi in imenuj Trst, Gorico in Čedad- to so namreč središča slovenskih zamejcev v Italiji. Vpiši še Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo.
- Na avstrijski strani označi in imenuj Celovec, Beljak, vpiši še Karavanke in Julijske Alpe, ker je po njih bila s Koroškim plebiscitom določena meja med Avstrijo in takratno Kraljevino SHS in vriši reko Dravo.
- Katera je glavna pravica narodnih manjšin? Kako taka območja prepoznamo na zemljevidih?
