SLOVENŠČINA , 7. a, 7. b, 7. c
V ČASU OD 14. 4. DO 17. 4. 2020
Nagovor za 7. r.: OBTOŽENI VOLK – radijska igra
Dober dan, učenke in učenci!
Ste že kdaj pomislili, kaj boste delali, ko boste odrasli?
Današnji peki, na primer, so verjetno že v otroštvu kazali zanimanje za ustvarjanje z moko, rezultat pečene zmesi pa je bil dišeč prostor; a ne le to! Tudi slastni grižljaji rogljičkov, prestic in hrustljavega kruha so razveseljevali pekovskega mojstra in vse okuševalce naokrog.
Peki, slaščičarji, vrtnarji, urarji, zlatarji, sodniki, zdravniki, učitelji, igralci, glasbeniki, elektroniki, zidarji, vozniki, računalničarji, piloti, izumitelji, režiserji, pisatelji – vsi smo bili nekoč otroci. Počeli podobne stvari, kot jih otroci radi počno. In kaj otrok rad počne? Igra se, druži se z vrstniki, uprizarja v domačem gledališču znane in izmišljene pravljice, pogovarja se s prijatelji o zaupnih skrivnostih; razmišlja o času, ki je še pred njim, o prebrani zgodbi, ki se je z zadnjim poglavjem ravno iztekla, on pa bi najraje pisal pisatelju, naj napiše nadaljevanje …
Tudi pesniki in pisatelji so bili nekoč otroci. Četudi so se izšolali za druge poklice, jih mladostno veselje do pisanja še danes žene, da pišejo. Ne morejo se upreti tej strasti. To jih izpolnjuje. In mi jih radi beremo in poslušamo.
Spominjam se M. M., učenke naše šole. Sošolci so vedno želeli, naj svoje naloge, spise, prebere zadnja. S tem so hoteli še malo podaljšati čas pričakovanja. Čakali so češnjo na torti. In jo dobili. Ona pa poklon sošolcev.
Nekaj pomladi nazaj mi je pismonoša prinesel pismo. Njeno! Da ima lepe spomine na našo šolo, je pisala, da je pravkar zaključila študij in bo začela poklicno pot. Da me vabi »tega in tega dne« k poslušanju radijske igre, saj je za svoje pravljice prejela literarno nagrado. M. M., moj poklon!
Tudi M. P. je šolsko učenost pila na naši šoli. Uspešno je zaključila študij. Še vedno razvija svoje talente, tudi pisateljske in pesniške. Prav letos smo brali njene pesmi, tudi vi, nagovorjeni učenci. Hm, le kdo je ta M. P.? Ja, njene zgodbe so izšle v nekaj knjigah, pravljice na zgoščenki, radijskim igram pa lahko prisluhnejo starejši in mlajši poslušalci na nacionalnem Radiu.
Kje pa se začenja naša današnja zgodba? Z radijsko igro, seveda! 🙂
Včasih lahko izživiš svoje želje. Takrat se igraš gledališče ali pa radijsko igro. Lahko si … karkoli si le poželiš. Še posebej, če si igro napišeš sam; morda je vesela ali pa smešna, nenavadna, poučna, pravljična … Si tudi režiser, zato lahko izbereš sebe za glavnega igralca pa tudi za vse stranske like. Lahko si mojster zvoka: dodajaš glasove škrebljanja, tepetanja, šepetanja, cingljanja, cviljenja, pokanja, valovanja … Nazadnje si še sam svoj snemalec zvoka. Kako doživeto bi bilo to ustvarjanje in poslušanje! 🙂
Spoštovani učenke in učenci, morda boste prav danes odkrili svoj sanjski poklic ali pa vsaj prijetno mladoletno izkušnjo.
Podajte se na pot. Natančno berite navodila in jim sledite. Vmes bo nekaj postaj s postanki, bralnimi presenečenji. Potka vas bo pripeljala do cilja. Ustvarili ga boste sami. Ta zaključek, čisto tvoj, bo očarljiv.
Srečno pot!