GEO 6. A, B, C, D UTRJEVANJE SNOVI.
Pošiljam rešitve ponovitve snovi, ki ste je dobili prejšnji teden. Upam, da ste tudi te naloge rešili, zdaj jih preglejte, popravite svoje odgovore ali jih dopolnite.
V rešitvah prejšnjega tedna ste nekateri našli mojo napaka, ker pomeni, da ste dobro brali in reševali. Avstralijo oblivata Indijski in Tihi ocean in leži JUŽNO od ekvatorja. Moja napaka.
Po analizi petkovega preverjanja znanja sem ugotovila, da so bile slabše rešene 3 naloge in sicer tista, Katere trditve veljajo za prikazano celino– bila je Azija- prav ste imeli tudi tisti, ki ste označili odgovore ima najvišje gorovje, ima največje jezero in leži v celoti na V polobli in k svojemu rezultatu prištejte še 5 %.
Naloga gorovje je– tukaj sta bila 2 pravilna odgovora in sicer tisti, da je nad 1500 m in prav je tudi odgovor nad zgornjo gozdno mejo (ta je približno 1500 m) in naloga prestopno leto je posledica vrtenja Zemlje– ta trditev ni pravilna, ker je posledica kroženja Zemlje.
Naslednji teden snov ponavljajte in utrjujte po vseh vprašanjih, ki jih imate v zvezku, SDZ oziroma ste jih dobili v času zadnjih dveh tednov. Sporočite mi, če česa ne razumete, niste prepričani, če je kak odgovor pravilen, ne razumete katere snovi.
PREVERI SVOJE ZNANJE 6/2- rešitve
- Naštej.
- letne čase z datumi začetkov po vrsti: 21. 3. pomlad, 21. 6. poletje, 23. 9. jesen in 21. 12. zima
- vrste črt, ki sestavljajo stopinjsko mrežo: poldnevniki- navpične črte, vzporedniki- vodoravne črte, navidezne črte- samo na zemljevidu, potrebne za določanje geografske lege krajev
- celine, kjer moramo za vsak časovni pas ure odštevati od našega časa: Severna Amerika, Južna Amerika, del Afrike in del Antarktike Z od začetnega poldnevnika, Z del Evrope (Z od Londona)
- Odgovori na vprašanja.
- Kakšna je Zemljina vrtilna os? Zemljina vrtilna os je navidezna, je nagnjena za 23,5 stopinj in poteka skozi S in J pol
- Zakaj se na Zemlji pojavljajo letni časi? Kaj je še razlog zanje poleg kroženja Zemlje? Poleg kroženja Zemlje okrog Sonca po elipsasti poti imenovani ekliptika je glavni razlog za pojav letnih časov na Zemlji še nagnjenost Zemljine osi.
- Zakaj nimajo vsi kraji na Zemlji istega časa? Ker je Zemlja okrogla in se vrti okrog svoje osi od Z proti V in se vsako uro zavrti za 15 stopinj. Ure se proti V vsakih 15 stopinj ena ura prišteje proti Z pa odšteje.
- Po čem se med seboj razlikujejo letni časi? Letni časi se med seboj razlikujejo po temperaturi in dolžini dneva in noči, je pa to spet posledica nagnjenosti Zemljine osi in tega pod kakšnim kotom Sončevi žarki padajo na Zemljo.
- Reši tabelo. Dopolni kar manjka.
| Letni čas | Kam padajo sončni žarki | Severna polobla | Južna polobla |
| 23. september | Na ekvator | Jesensko enakonočje | pomlad |
| 21. december | Na južni povratnik | Zimski sončev obrat, polarna noč S od severnega tečajnika | poletje |
| 21. marec | Na ekvator | Spomladansko enakonočje | jesen |
| 21. junij | Na severni povratnik | Poletni Sončev obrat , polarni dan S od S tečajnika | zima |
- Pojasni pojme.
DATUMSKA MEJA- meja kjer pride zaradi vrtenja Zemlje okrog svoje osi do menjave datumov, poteka po 180. poldnevniku, ki je nasproti začetnega poldnevnika, ki poteka skozi London. Datumska meja poteka po Tihem oceanu.
ZAČETNI POLDNEVNIK- glavni poldnevnik, ki poteka skozi London in deli Zemljo na V in Z poloblo, tudi Greenwiški poldnevnik, označen z 0 stopinjami
ENAKONOČJE- datum, ko sta na Zemlji dan in noč enako dolga in trajata vsak po 12. ur- 21. marec in 23. september, od 21. marca se dan daljša, noč pa krajša- to velja za S poloblo, od 23. septembra pa se na S polobli dan krajša, noč pa daljša.