MAT 7r 7t

Pozdravljeni sedmošolci!

V preverjanju ste pokazali, da vam gre načrtovanje precej dobro od rok, nekaj več težav pa vam povzročajo očrtane in včrtane krožnice, ki jih vključimo tudi ta teden, ko se bomo posvetili posebnim paralelogramom.

————————————————————————————————————————-

POSEBNI PARALALOGRAMI

Še enkrat si poglej posebne paralelograme, v učbeniku na strani 146, ter s pomočjo slik v  tabeli, na poseben list papirja nariši:

1.        paralelogram s podatki: a = 6 cm, b = 3 cm, β = 120 °

2.       paralelogram – ROMB –  s podatki: a = b = 4 cm, α = 75 °

3.       paralelogram – PRAVOKOTNIK – s podatki: a = 5 cm, b = 3 cm, α = β = 90 °

4.       paralelogram – romb – KVADRAT – s podatki: a = b = 5 cm, α = β = 90 °

 

·         Vsem vriši diagonali e in f. Opazuj dolžine diagonal. Kaj opaziš?

Pod kakšnim kotom se diagonali sekata v rombu in v kvadratu? Kot je označen tudi v tabeli v učbeniku, na strani 146.

Ugotovitve boš uporabil tudi kasneje pri načrtovanju.

 

·         Paralelograme izreži ter s pomočjo prepogibanja razišči, koliko simetral ima posamezni lik. Število simetral preveri v učbeniku.

 

·         V zvezek zapiši naslov POSEBNI PARALELOGRAMI. Pod njim prilepi izrezane paralelograme, jih poimenuj ter jim po prepogibih nariši simetrale. Zapiši tudi svoje ugotovitve.

 

 

NAČRTOVANJE

V učbeniku, na strani 148. , poglej rešena primera 3 in 4. S pomočjo navodil oba primera preriši v zvezek. Ne pozabi na podatke in skico. Tudi oznake so zelo pomembne.

Če so ti v pomoč razlage, si poglej naslednji dve povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=LFCGH1C9mko

https://www.youtube.com/watch?v=k3SVjX0ttzE

 

Nato se preizkusi v samostojnem načrtovanju; na strani 149., reši naloge 4. a, b, c, d, 5. a, b, 6. a, b in 7. (po želji lahko seveda rešite tudi ostale, težje primere), vsi nadobudni matematiki pa neobvezno vabljeni k reševanju nalog 10. in 12.

Za zaključek pa še nekoliko bolj likovno obarvana naloga:

Nariši kvadrat s stranico a = 10 cm. Kvadratu vriši vse štiri simetrale. Te se sekajo v skupni točki, ki je hkrati središče kvadratu včrtane in očrtane krožnice. Obe krožnici nariši. Včrtana krožnica se od znotraj dotika stranic kvadrata in je največja možna, ki jo lahko narišeš v kvadratu. Očrtana krožnica pa poteka skozi vsa štiri oglišča kvadrata.

Nastalo risbo poljubno pobarvaj, lahko tudi umetniško  dopolniš.

 

Če se zatakne, sva vam na voljo.

mojcababic33@gmail.com         oziroma      vesnasoster@yahoo.co.uk